Etična in moralna dilema

Evtanazija ostaja etični paradoks: po eni strani izraža najvišjo stopnjo spoštovanja avtonomije in sočutja do neznosnega trpljenja, po drugi strani pa odpira vrata tveganjem zlorabe, družbenemu pritisku na ranljive skupine (starejši, revni, invalidi) in postopnemu »zdrsu po poševni ravnini« (od neozdravljivo bolnih do depresivnih ali samo osamljenih).

Zato je ključno vprašanje: ali lahko družba ustvari tako varne in stroge zaščitne mehanizme, da bo spoštovala svobodno izbiro posameznika, hkrati pa preprečila, da ta izbira ne postane pričakovana dolžnost.

RAZJASNITEV

Terminologija

Zdravnik (ali druga oseba) namerno in aktivno povzroči smrt bolnika z neposrednim posegom - običajno z injekcijo kalijevega klorida ali barbituratov. V Sloveniji je prepovedana in se šteje za kaznivo dejanje umora ali pomoči pri samomoru. V letu 2025 je takšna vrsta evtanazije dovoljena na Nizozrmskem, vBelgiji, Luksemburgu, Španiji, Kanadi, Kolumbiji in Ekvatorju. Pogosto se jo zamenjuje z asistiranim samomorom, ki pa to ni.

Smrt nastopi tako, da se opusti ali prekine zdravljenje, ki bi življenje podaljševalo - izklop ventilatorja pri nepovratno komatoznem bolniku, odpoved umetnega hranjenja preko sonde,  odrekanje dialize pri terminalni odpovedi ledvic ipd. Izvedejo jo lahko zdravnik ali svojci (po dogovoru z zdravnikom). Njen namen je dopustiti naravno smrt brez nepotrebnega podaljševanja trpljenja. V Sloveniji je dovoljena pod določenimi pogoji (podpisan živi testament, odločitev zdravniškega konzilija). Dovoljena je praktično povsod (tudi v Sloveniji), če je bolnik v termalni fazi in je to medicinsko upravičeno. Pogosto se jo zamenjuje zgolj z izklopom aparatov, vendar vključuje tudi odpoved nadaljnjega zdravljenja raka ipd.

Oseba sama izrecno in svobodno zahteva končanje svojega življenja (pisno, ustno ali preko živega testamenta). Oseba mora biti sposobna odločanja in se zavedati svojega stanja in posledic. Poznamo jo denim v Belgiji ali na Nizozemskem, medtem ko v Švici (Dignitas) poznamo asistirani samomor.

Življenje se konča brez izrecne ali trenutne privolitve osebe. Razlog je lahko, da oseba ni več sposobna odločanja (npr. globoka koma, huda demenca) in ni pustila nobene predhodne izjave, ali pa se odločitev sprejme proti njeni volji (zelo redko in v večini držav kaznivo). V praksi se danes skoraj nikjer ne izvaja zakonito; včasih se je zgodovinsko pojavljal v totalitarnih režimih (npr. nacistični program T4).

Asistirani samomor ni enako prostovoljni evtanaziji. Pri slednji samo dejanje izvede zdravnik, medtem ko pri asistiranem samomoru pod nadzorom zdravnika to izvede oseba sama (sam popije ali si vbrizga smrtonosno snov). Poleg Švice (Dignitas, Exit) to vrsto evtanazije poznajo še: Oregon, Washington, Kalifornija, Colorado, Vermont, Nova Zelandija, Avstralija (vsi avstralski zvezni državi), Španija (od 2021).

RAZMESTITEV

PO SVETU

Država
Aktivna evtanazija
Asistirani samomor
Od leta
Nizozemska
DA
DA
2002
Luksemburg
DA
DA
2009
Španija
DA
DA
2021
Kanada
DA (MAiD)
DA
2016
Belgija
DA
DA
2002
Švica
NE
DA (asistirani)
1942
Nova Zelandija
NE
DA
2021
Avstralija (več zveznih držav)
NE
DA
2019+
Slovenija
NE
NE
-
Država
Aktivna evtanazija
Asistirani samomor
Od leta
Nizozemska
DA
DA
2002
Luksemburg
DA
DA
2009
Španija
DA
DA
2021
Kanada
DA (MAiD)
DA
2016
Belgija
DA
DA
2002
Švica
NE
DA (asist)
1942
Nova Zelandija
NE
DA
2021
Avstralija (več zveznih držav)
NE
DA
2019
Slovenija
NE
NE
-

Najpomembnejše za Slovenke in Slovence

  • V Sloveniji lahko pasivno evtanazijo dosežete z živim testamentom (izjava, da v določenih situacijah ne želite umetnega vzdrževanja življenja).
  • Aktivna evtanazija in asistiran samomor sta še vedno kaznivo dejanje (tudi če greste v tujino, lahko svojci doma teoretično odgovarjajo, v praksi se to zelo redko preganja).

poskrbite zase

Živi testament

Kaj točno je živi testament v slovenski zakonodaji?

evtanazija in živi testament

V Sloveniji se živi testament uradno imenuje »izjava osebe o zdravljenju oziroma oživljanju v primeru, ko sama ne bo sposobna podati privolitve« (pogovorno: živi testament, napredna zdravstvena direktiva, izjava o odpovedi zdravljenju).

Ureja ga Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) – 32.a do 32.e člen.

Z njim lahko pisno določite:

  1. Da v določenih situacijah želite ali ne želite podaljševanje življenja z medicinskimi posegi → npr. umetno predihavanje, hranjenje preko sonde, oživljanje (CPR), dializa, antibiotiki pri terminalni fazi itd.
  2. Da ne želite zdravljenja, ki bi samo podaljševalo trpljenje brez možnosti ozdravitve (terminalna faza, nepovratna koma, huda demenca…)
  3. Kdo naj vas zastopa, če ne boste več sposobni odločanja (pooblaščenec za zdravstvene odločitve – lahko je ista oseba kot v oporoki ali druga).

 

Pomembno: Aktivna evtanazija in asistiran samomor sta v Sloveniji še vedno prepovedana (november 2025). Živi testament zato NE more vsebovati zahteve po aktivnem končanju življenja (npr. smrtna injekcija). Če to napišete, je tak del neveljaven.

za razjasnitev

Najpogostejša vprašanja

Živi testament je pisna izjava, s katero izraziš svoje želje glede zdravstvenega varstva (npr. zavrnitev umetnega podaljševanja življenja, ventilatorja, umetne prehrane ali reanimacije). Lahko zapišeš tudi imenovanje zastopnika za odločanje namesto tebe.

Odloča zdravniški konzilij po načelu »v korist pacienta« – pogosto še dolgo vzdržujejo življenje.

Da, je zavezujoč po 45.a členu ZPravBoln-1 – zdravniki ga morajo upoštevati, če si v času odločanja nezmožen (npr. koma). Ni pa absolutno obvezujoč, če gre za nujno reševanje življenja.

Lahko ga narediš doma (ročno ali tipkano), pri osebnem zdravniku, pri notarju ali prek specializiranih storitev (npr. Testament d.o.o.). Priporočljivo je overitev za večjo veljavnost.

Da, potrebuješ dve polnoletni priči, ki nista koristnica ali sorodnica. Pri notarju priče niso potrebne, ker notar overi podpis.

Prekličeš ga s pisno izjavo (podobno kot original), uničenjem dokumenta ali novim testamentom. Sprememba je enostavna – napiši dodatek in ga overi.

Da, ravno za to je namenjen – velja, ko si nezmožen odločanja (npr. koma, huda demenca). Zdravniki ga preverijo v centralni register.

Da, po zakonu ga morajo, vendar v praksi lahko pride do konfliktov (npr. če je nejasen). Leta 2024–2025 je bil register izboljšan za lažji dostop.

Da, to je glavna vsebina – lahko zavrneš vsako invazivno zdravljenje, ki podaljšuje trpljenje brez možnosti okrevanja.

Ne, živi testament ne more zahtevati aktivne evtanazije (kaznivo dejanje). Lahko pa zavrneš zdravljenje (pasivna evtanazija). Za asistiran samomor čaka referendum o ZPPKŽ (november 2025).

Da, ga lahko naredi kdorkoli starejši od 18 let, ne glede na starost ali zdravje – priporočljivo je za vse.

Hraniš ga doma, pri notarju, v sefih, ki jih ima najete Testament, d. o. o. ali v centralnem registru (preko eZdravje). V nuji ga preverijo v registru ali ga poiščejo pri tvojem zastopniku.

Delno – velja v EU po direktivi o bolnikovih pravicah, vendar ga moraš prevedeti in overiti. V Avstriji in Italiji ga priznavajo, na Hrvaškem pa preveri lokalno zakonodajo.

Živi testament je tvoja stalna želja (direktiva), pooblastilo pa imenuje osebo, ki odloča v tvojem imenu (če testament ni dovolj jasen).

Da, lahko dodaš izjavo o soglasju ali zavrnitvi darovanja organov – to je ločena, a združljiva direktiva.

Da, na voljo je uradni vzorec na spletni strani MZ (minzdravje.si) ali eZdravje, ki pa ni obvezujoč. Testament d.o.o. ponuja prilagojene predloge.

Ni zakonske ročnosti, vendar priporočajo pregled vsakih 5 let ali ob spremembi zdravja. Novi testament samodejno nadomesti starega.

Tvoja volja ima prednost – zdravniki jo morajo spoštovati. Če pride do spora, lahko gre v sodni postopek, a testament običajno zmaga.

Da, lahko je ročen (olografski) ali tipkan – pomembno je, da je podpisan, datiran in overjen z dvema pričama ali notarjem.

kontaktirajte nas

Kontakt

Osebne podatke obdelujemo za potrebe priprave odgovora. Za več podatkov o obdelavi osebnih podatkov kliknite tu. Podatke, poslane preko spletnega obrazca, bomo skrbno varovali v skladu z zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov (Uredba EU 2016/679 – GDPR)