Oporoka in življenjski testament: Kaj sta, zakaj sta pomembna in kakšne so razlike? (Slovenija 2025)
V zadnjih letih se vse več Slovencev zaveda, kako pomembno je urediti premoženjske in zdravstvene zadeve še za časa življenja. Dve najpogosteje omenjeni pravni instituciji sta oporoka in življenjski testament (v tujini pogosto imenovan tudi “živa volja” ali “advance directive”). Čeprav ju ljudje včasih zamenjujejo, gre za povsem različni listini z različnim namenom.
V tem prispevku boste izvedeli:
- kaj točno je oporoka in kaj življenjski testament,
- kakšne so ključne razlike med njima,
- zakaj ju je pametno urediti,
- kako ju lahko hitro in varno izdelate pri specializiranem slovenskem podjetju Testament d.o.o.
Oporoka – kdo dobi vaše premoženje po smrti?
Oporoka je pravni akt, s katerim razpolagate s svojim premoženjem za primer smrti (dedovanje). Velja šele po vaši smrti in ureja:
- kdo bodo vaši dediči (lahko tudi osebe, ki po zakonu ne bi dedovale),
- kako se razdeli premoženje (hiša, stanovanje, denar, podjetje, kriptovalute …),
- morebitne posebne zapustniške želje (npr. donacije dobrodelnim organizacijam),
- imenovanje skrbnika za mladoletne otroke.
V Sloveniji ureja oporoke Zakon o dedovanju (ZD). Poznamo več vrst oporok:
- lastnoročna oporoka (mora biti v celoti napisana in podpisana z vašo roko),
- notarska oporoka (najvarnejša in najmanj izpodbijana),
- sodna oporoka,
- mednarodna oporoka itd.
Brez veljavne oporoke dedujete po zakonskem dednem redu (prvo otroci in zakonec, nato starši …), kar pogosto vodi v spore in nepotrebne stroške.
Življenjski testament – kdo odloča o vašem zdravljenju, če vi ne morete?
Življenjski testament (uradno poimenovanje v Sloveniji: izjava o volji glede zdravstvene oskrbe) je dokument, s katerim že vnaprej določite:
- ali želite umetno vzdrževanje življenja (npr. priklop na respirator),
- ali dovoljujete ali zavračate določene posege (npr. oživljanje, transfuzija krvi),
- kdo naj bo vaša pooblaščena oseba za zastopanje v zdravstvenih zadevah, ko sami ne morete odločati.
V Sloveniji ureja to področje Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), spremembe iz leta 2017 pa so prvič omogočile, da ima življenjski testament enako pravno moč kot ustna izjava pred zdravnikom.
Pomembno: življenjski testament začne veljati takoj, ko ga vpišejo v centralni register na NIJZ (če je overjen pri notarju ali sestavljen pred pričami).
Ključne razlike med oporoko in življenjskim testamentom
|
Problem
|
Oporoka
|
Življenjski testament
|
|---|---|---|
|
Problem
|
Oporoka
|
Življenjski testament
|
|---|---|---|
Zakaj Slovenci vse pogosteje urejajo oboje?
- povprečna starost prebivalstva narašča,
- vse več ljudi živi v partnerskih skupnostih brez zakonske zveze (partner brez oporoke ne deduje nič),
- izkušnje s covidom so pokazale, kako hitro lahko človek izgubi sposobnost odločanja,
- želja po dostojanstveni smrti brez nepotrebnega trpljenja.
Kje in kako najhitreje urediti oporoko in življenjski testament v Sloveniji?
Podjetje Testament d.o.o. je specializirano podjetje v Sloveniji, ki nudi celovito storitev izdelave obeh dokumentov na enem mestu:
- individualno svetovanje (po telefonu, videoklicu ali osebno),
- priprava osebno prilagojene oporoke in življenjskega testamenta,
- notarska overitev in vpis v vse potrebne registre vključena v ceno,
- arhiviranje dokumentov,
- brezplačna sprememba dokumentov v prihodnje (če se vam spremeni želja ali življenjske okoliščine).
Celoten postopek traja običajno manj kot 14 dni, vse lahko uredite od doma.
Več informacij in naročilo: www.testament.si ali telefon 030 654 986.
za razjasnitev
Najpogostejša vprašanja
Da, še posebej, če živite v izvenzakonski skupnosti ali imate otroke iz prejšnjih zvez. Brez oporoke izvenzakonski partner ne dobi ničesar, otroci pa dedujejo po zakonskem redu – kar pogosto vodi v dolgotrajne spore in visoke davke.
Lahko, vendar mora biti overjen pri notarju ali sestavljen pred dvema pričama, sicer ga zdravniki ne bodo upoštevali. Najvarneje je, da ga vpišejo v centralni register NIJZ – to naredijo pri Testamentu avtomatsko.
Pri notarju približno 150–450 € (odvisno od števila zapustnikov in kompleksnosti). Tudi pri podjetju Testament d.o.o. je cena odvisna od zahtevnosti postopkov, ki pa jo za vsak projekt posebej prilagodimo in določimo na brezplačnem informativnem sestanku. Cena vključuje tudi vpis v register in arhiviranje.
Seveda, kadarkoli. Nova oporoka samodejno razveljavi starejšo. Pri Testament d.o.o. so vse kasnejše spremembe brezplačne, ne glede na to, kolikokrat se vam življenje spremeni (poroka, razveza, nov otrok …).
Da, lahko uveljavljajo nujni delež (polovica tistega, kar bi dobili po zakonu). Zato je pametno, da oporoko sestavi strokovnjak – tako zmanjšate možnost uspešnega izpodbijanja.
Da, takoj ko zdravniki ugotovijo, da niste sposobni odločanja, preverijo register NIJZ. Če je vaš življenjski testament tam vpisan, ga morajo upoštevati.
Nihče razen pooblaščenih zdravstvenih delavcev v primeru, ko ga potrebujejo. Dokument je zaščiten z enako stopnjo tajnosti kot vaša zdravstvena kartoteka.
Da, to so t. i. “zapustniške razpolaganja”. Lahko celo ustanovite sklad za oskrbo hišnega ljubljenčka.
Pri Testament d.o.o. običajno 7–14 dni od naročila do prejema overjenih originalov po pošti. Vse uredite na daljavo.
S Testament d.o.o. ne. Po pooblastilu vse uredimo namesto vas, vi dokumente le podpišete pred našim pooblaščencem ali po pošti z overjenim podpisom.
Da, če je oporoka sestavljena po slovenskem pravu ali po Haški konvenciji o mednarodnih oporokah (Testament d.o.o. jih zna narediti tudi v tej obliki).
Ne. Aktivna evtanazija je v Sloveniji še vedno prepovedana. Lahko pa zapišete, da želite prekiniti umetno vzdrževanje življenja in prejemanje hrane/tekočine po cevki – to je dovoljeno.
Za dodatna vprašanja pokličite Testament d.o.o. na 030 654 986 ali pišite na info@testament.si – prvo svetovanje je brezplačno in brez pritiska. 💙
kontaktirajte nas
Kontakt
Osebne podatke obdelujemo za potrebe priprave odgovora. Za več podatkov o obdelavi osebnih podatkov kliknite tu. Podatke, poslane preko spletnega obrazca, bomo skrbno varovali v skladu z zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov (Uredba EU 2016/679 – GDPR)
