Testament.si

Paliativna oskrba v Sloveniji 2025: Kaj je, komu pripada in zakaj ne smete z njo odlašati

Vsako leto v Sloveniji približno 45.000 ljudi potrebuje paliativno oskrbo. Kljub temu mnogi še vedno mislijo, da gre za »oskrbo samo za rakave bolnike v zadnjih dneh«. Resnica je povsem drugačna – in zelo pomembna za vas ali vaše starše.

Kaj pravzaprav je paliativna oskrba?

Paliativna oskrba je celostna podpora ljudem z neozdravljivimi ali napredovalimi boleznimi in njihovim bližnjim. Ne gre za opuščanje zdravljenja, temveč za dodatno plast pomoči, ki:

  • lajša telesne bolečine in druge simptome (zasoplost, slabost, nemir …),
  • rešuje psihične stiske (strah, depresija, jeza),
  • podpira družino (tudi v žalovanju po smrti),
  • zagotavlja dostojanstvo vse do konca.

 

Paliativna oskrba ni »zadnja postaja« – je spremljevalec od trenutka, ko ozdravitev ni več realna.

Kdaj se lahko začne paliativna oskrba v Sloveniji?

Takoj po postavitvi diagnoze neozdravljive bolezni – tudi več let pred smrtjo! Primeri:

  • rak v 4. stadiju,
  • napredovala srčna ali pljučna odpoved,
  • demenca v pozni fazi,
  • ALS, multipla skleroza, Parkinsonova bolezen,
  • starostna krhkost z več boleznimi hkrati.

 

Od leta 2023 dalje je paliativna oskrba v Sloveniji pravica vsakega zavarovanca ZZZS, ne glede na starost ali diagnozo.

Kje in kako dobite paliativno oskrbo v Sloveniji 2025?

1. Primarna raven (80 % vseh primerov)

  • izbrani osebni zdravnik + patronažna služba + mobilna paliativna ekipa 
  • oskrba na domu (največje želja Slovencev – 87 % želi umreti doma)

 

2. Sekundarna raven

  • bolnišnični paliativni timi (UKC Ljubljana, UKC Maribor, SB Jesenice, SB Novo mesto …)

 

3. Terciarna raven

  • specializirani oddelki (npr. Oddelek za akutno paliativno oskrbo v UKC Ljubljana)

 

4. Hospici

  • Hiša hospica Ljubljana (dnevni center + hospic bivanje)
  • Hospic Maribor
  • Društvo Hospic (Ljubljana, Koroška, Pomurje …)

Kdo vse sodeluje v paliativnem timu?

  • zdravnik s specialnimi znanji paliativne medicine
  • medicinska sestra / patronažna sestra
  • koordinator paliativne oskrbe
  • klinični psiholog
  • socialni delavec
  • fizioterapevt in delovni terapevt
  • duhovni spremljevalec in prostovoljci

 

Vse storitve so za bolnika 100 % krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Najpogostejša zmota Slovencev

»Dokler še hodim in se pogovarjam, ne potrebujem paliative.« Prav nasprotno – prej ko vključite paliativni tim, bolje obvladate simptome in dlje ostanete aktivni ter doma.

Raziskave kažejo, da zgodnja paliativna oskrba lahko podaljša življenje tudi za nekaj mesecev!

Kako začeti s paliativno oskrbo v Sloveniji?

  1. Pogovorite se z izbranim zdravnikom – on vas napoti v mobilno paliativno ekipo.
  2. Pokličite koordinatorja paliativne oskrbe na vašem območju (seznam 2025: www.zzzs.si/paliativa)
  3. V nujnih primerih pokličite 112 – dežurni zdravnik lahko takoj aktivira paliativni protokol.

Paliativna oskrba in življenjski testament – nerazdružljivi duet

V življenjskem testamentu lahko izrecno zapišete: »Želim samo paliativno oskrbo in lajšanje trpljenja – brez umetnega podaljševanja življenja.«

To zdravnikom zelo olajša odločanje v kritičnih trenutkih.

Zaključek: dostojanstvo ni samoumevno – je pravica

V Sloveniji imamo enega najboljših sistemov paliativne oskrbe v srednji Evropi. Vprašanje je samo, ali ga boste vi ali vaši starši pravočasno izkoristili.

Ne čakajte, da bo »prepozno«. Ena sama napotnica vašega osebnega zdravnika lahko spremeni zadnje mesece ali leta življenja iz trpljenja v mirno in dostojno obdobje.

Imate vprašanje o paliativni oskrbi za vas ali vaše bližnje? Zapišite ga v komentar – z veseljem vam odgovorim.

Ključne besede: paliativna oskrba Slovenija 2025, paliativna oskrba doma, hospic Slovenija, lajšanje bolečin pri raku, dostojanstvena smrt Slovenija, mobilna paliativna ekipa, ZZZS paliativa, življenjski testament in paliativa

Pričevanja

»Ko so mami odkrili raka na trebušni slinavki, je bilo že prepozno za ozdravitev. Rekla je samo eno: ‘Doma hočem umreti, ne v bolnišnici.’ Mobilna paliativna ekipa UKC Ljubljana je prišla že naslednji teden. Tri mesece so prihajali skoraj vsak dan – zdravnica, sestra, psihologinja. Mamino bolečino so obvladali tako dobro, da je zadnja dva tedna celo brala knjige in se smejala z vnuki. Ko je zadnjič zaspala, je bila v svoji postelji, z mojo roko v svoji. Brez tega tima bi zadnje tedne preživela v bolnišnici, priklopljena na cevke. Hvala jim za dostojanstvo.«
Ana (46 let, Ljubljana)
Ana (46 let, Ljubljana)»Mama je umrla doma, v svoji dnevni sobi, ob oknu s pogledom na vrtnice«
»Oče je imel hudo srčno popuščanje in KOPB. Vsak mesec je bil v bolnišnici zaradi zadušitve. Ko so ga vključili v paliativni program na domu, se je vse spremenilo. Patronažna sestra je nastavila zdravila, fizioterapevt mu je pokazal dihalne vaje, psihologinja pa je pomagala njemu in meni. Namesto da bi umrl v dveh mesecih, je še celo leto hodil na sprehode s psom in praznoval 80. rojstni dan. Zadnje dni je rekel: ‘Peter, zdaj sem pripravljen.’ In odšel je mirno, doma, ob 4. zjutraj. Brez bolečin.«
Peter (58 let, Celje)
Peter (58 let, Celje)»Oče je živel še leto dni dlje, kot so napovedali«
»Ko so mi postavili diagnozo demence, sem se bala, da bom zadnja leta preživela privezana v domu. S hčerko sva poklicali koordinatorico paliativne oskrbe v Domžalah. Prihajali so domov, mi pomagali z zdravili proti nemiru, hčerki pa svetovali, kako naj komunicira z mano. Zadnje mesece sem bila še doma, obkrožena z družino. Ko sem pozabila imena, so vedeli, kako me pomiriti. Umrla sem v spanju, v svoji sobi, kjer sem živela 52 let. Hvala, da so poskrbeli, da nisem postala ‘primer’.«
Marija (79 let, Domžale)
Marija (79 let, Domžale)»Demenca me ni oropala dostojanstva«

za razjasnitev

Najpogostejša vprašanja

Da, 100 %. Vse storitve (doma, v bolnišnici ali hospicu) krije obvezno zdravstveno zavarovanje ZZZS. Plačate le morebitne dodatne želje (npr. zasebna soba v hospicu, če je na voljo).

Lahko katerikoli družinski član ali celo sosed. Dovolj je klic osebnemu zdravniku ali koordinatorju paliativne oskrbe.

Običajno v 24–72 urah po napotnici, v nujnih primerih še isti dan.

Seveda. Zgodnja paliativna oskrba poteka vzporedno s kurativnim zdravljenjem in pogosto izboljša prenašanje stranskih učinkov.

Mobilna ekipa in patronaža poskrbita za vse: zdravila, nego, opremo (postelja, kisik, proti-bolečinska črpalka). Mnogi živijo sami in vseeno umrejo doma.

Ne. V Hišo hospica Ljubljana in Maribor ljudje prihajajo tudi za 2–8 tednov, da uredijo bolečino in se vrnejo domov. Hospic ni samo »zadnja postaja«.

Vi sami ali vaš osebni zdravnik. Nihče vas ne more prisiliti, lahko pa tudi vi kadarkoli prosite zanjo.

Da – to naredite v življenjskem testamentu z besedami: »V primeru neozdravljive bolezni želim izključno paliativno oskrbo in lajšanje trpljenja.« Zdravniki to potem morajo upoštevati.

Imate pravico do drugega mnenja. Pokličite koordinatorja paliativne oskrbe na vašem območju (seznam je na www.mz.gov.si ali www.zzzs.si) – oni bodo preverili in pomagali.

Da, brezplačno. Večina timov nudi podporo družini še najmanj 13 mesecev po smrti.

Ne. V terminalni fazi je to naraven proces. Paliativni tim svetuje, kako sprejeti to odločitev brez občutka krivde.

Pokličite 112 in povejte: »Bolnik je v paliativni oskrbi doma.« Dežurni zdravnik takoj aktivira mobilno ekipo ali naroči nujno pomoč.

Podjetje Testament, d. o. o. je specializirano za izdelavo  oporok in živih testamentov vseh vrst in zahtevnosti. Poskrbimo tudi za celoten postopek pri prenosu premoženja in vseh drugih zahtev, ki iozhajajo iz vaše zadnje volje.

Obiščite nas

  • Dunajska 160, Ljubljana (poslovna stavba Smelt)
  • GSM: +386 30 654 986
  • e-mail: info@testament.si

Politika piškotkov

Politika zasebnosti